SLIKARSTVO LUČKE HOČEVAR
Z
vabljivimi primesmi zagonetnosti, obnavlja svet
bleska.
Njene, večino na kontrastu belo-črnega z zlatom
oplemenitenega prepleta zasnovane slike,
pripadajo dekorativni zvrsti slikarstva, ki je
po svoji aristokratski odličnosti tuje
preprostosti in splošnemu ljudskemu okusu, ki pa
zelo imponira in je uporabljeno večinoma v
posebne namene v religijah in vladarski
hierarhiji.
Najbolj izstopajoča je seveda zlata barva, ki je ob prelomu iz 19. v 20. stoletje postala, v okvirih oblikovalskih teženj, sestavni del takratne likovne vsakdanjosti, ne samo v oblikovanju knjižne opreme, temveč tudi v arhitekturi in celo v oblačenju.
V sedanjosti je drzno vključil v svoje slikarstvo"zlato"slikar Jože Ciuha, pa tudi vrsta na Štajerskem delujočih slikarjev.
Slikarka Lučka Hočevar vsekakor išče in razkriva svojo, samo njej lastno varianto, predvsem varianto, saj glede na zdaj znane možnosti snovanja slik s filigramskim prepletom črnih črt s tušem na beli papirnati podlagi, je kaj bistveno drugačnega in novega kaj težko odkriti.
Umetnost pa vselej teži k drugačnosti in tudi temelji na njej, če noče ponavljanja. pri svojem slikarstvu je Lučka, kljub oblikovani vezanosti,raziskovalno spreminjajoča se.
Spremembe vnaša slikarka predvsem z vključevanjem kolažne tehnike,se pravi drznega vnašanja in lepljenja raznih primernih in vpadljivih materialov, s poslikavanjem teh domiselno sproščenim oblikovanjem. Bolj kot risbo, ki še vedno spremlja in obnavlja izkušnje dekorativne secesije, bolj kot z zlatom in njegovim reliefnim nanosom nakazujejo slike značilnosti sodobnosti prav s kolažnim"plombami", kot nekakšnimi akcenti.
Simbolna vsebina slik ostaja prekrita z estetiko,sodobnemu občutju ustreznim sijajem, neobremenjujoče lahkotnosti. Rahle dopolnitve z barvo so pri tem redke in samo potrjujejo in stopnjujejo prefinjenost ponujenih mrežastih kompozicij, ji so nedvomno naravni pristni svet ženkosti slikarke Lučke Hočevar.
Prof. Dr. Mirko Juteršek